Aktualno
Ideologija LGBTIQ+ spada v intimo posameznika
Predhodno na www.Nova24TV
·1737 ogledov
<p>Robert Golob je glede odnosa do gibanja LGBTIQ+ že 8. marca, torej pred volitvami, na mizo položil svojo legitimacijo. Takrat je za dan žena voščil ženskam in tistim, ki se počutijo ženske. Že takrat je bilo jasno, da to ni bil le odnos do istospolnih, proti katerim večina v osnovi nima nič. Glede na dogajanja ob gejevski paradi ponosa lahko še jasneje vidimo, kaj je imel za bregom. Poleg tega, da je želel pridobiti glasove, je zdaj jasno, da je njegova vlada del te ideologije. Na pročeljih ministrstev in na pisalnih mizah ministrov lahko namreč vidimo mavrične zastave.</p>
<p>Ideologija LGBTIQ+ tudi v šolah je v popolnem nasprotju z osnovnimi vrednotami družine in cilji posameznika. V naravi človeka je, da bi imel potomce. Ti nadaljujejo naše rodove in zagotavljajo obstoj človeštva. Namesto, da bi vladajoča politika v tem duhu podprla družino in zdrav razvoj otrok, se je odločila za podporo ideologiji, ki promovira in želi širiti jalovost in indoktrinacijo. V preteklosti, kot se je spominjam, smo izražali sočutje s tistimi, ki iz kakršnih koli razlogov niso mogli imeti otrok. Aktualna vladajoča politika se žal klanja škodljivim trendom in spodbuja izumrtje.</p>
<p>Ne vem, kako deklarirano heteroseksualno usmerjeni podporniki LGBTIQ+ intimno gledajo na ideološko plat tega gibanja. Domnevam, da je v podpori veliko hinavščine ali latentne nagnjenosti, v politiki pa gre žal za iskanje niše pri pridobivanju podpore. Aktualna vlada je bila izglasovana 3. junija. Obljubila je, da se bo takoj posvetila delu. Hitro naj bi dobili programe za obvladovanje energetske krize, draginje in načrt za obvladovanje morebitnega novega vala epidemije covida-19.</p>
<p>Že prejšnji teden naj bi pristojno ministrstvo postreglo s predlogom zakona o zdravstvu. Vse to so prioritetne teme, dobili pa smo zgolj mavrične zastave na drogove ministrstev in pisalne mize ministrov. No ja, pa histeričen napad predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič v veliki dvorani parlamenta smo tudi dobili. Na kadrovskem področju pa smo dobili državnega sekretarja za nacionalno varnost, ki je bil osumljen vohunjenja za Rusijo, ministrica za digitalizacijo je čisto blizu sebe zaposlila strokovnjakinjo za izdelovanje glinene posode, Mesec pa si je zaželel ženo svojega strankarskega kolega Mateja T. Vatovca in jo tudi dobil.</p>
<p><strong>Če si na desnici, je ideologija LGBTIQ+ prepovedan sadež</strong><br />Na desnici izhajamo iz vrednot. Gre za krščanske vrednote, v katerih smo bili vzgojeni. Do zdaj še nihče ni ovrgel pomena 10 božjih zapovedi, ki obsegajo vsa bistvena področja spodobnega življenja človeka. Osrednja sta družina in posameznik, ki sta temelj. Evropski uniji smo se pridružili, ker smo ocenili, da nam je v njej mesto prav zaradi vsaj sorodnih temeljnih vrednost. Žal je tudi vanjo vdrl kulturni marksizem, ki jo razjeda od znotraj.</p>
<blockquote>
<p>Naloga vseh dobro mislečih, ki nam je za obstoj, je, da se temu odločno upremo. Žal se že sliši, da se tudi v desnih vrstah pojavljajo pozivi k temu, da bi oportunistično popustili pritiskom uničujoče ideologije. Češ da so to močni evropski trendi, ki nas bodo povozili, zato naj bi bilo bolje, da bi se jim uklonili. Na ta način bi plavali s tokom in se po levičarsko trkali po prsih, da smo si s podporo ljudem zagotovili svobodo. V bistvu bi jih s tem izdali, kot so jih levičarji. Samo crknjene ribe plavajo s tokom!</p>
</blockquote>
<p>Ne želim, da bi ta zapis zvenel kot zapis proti homoseksualnim, ker to ni. Zveni naj kot mnenje s konsistentnimi stališči. Ultralevičarska politika, ki trenutno vlada v Sloveniji, se s konsistentnostjo nedvomno ne more pohvaliti. Njihova politika in oni sami so večinoma nasledniki komunistov, ki so bili v Jugoslaviji na oblasti s pomočjo terorja. Ti so v tisti zahojeni državi preganjali istospolne. V tisti državi za homoseksualce nisem poznal drugih izrazov, kot sta peder in lezbijka.</p>
<p>Iz vsega tega je s pomočjo politike zraslo nepregledno število namišljenih spolov, peder in lezbijka pa sta dobila nova. Bolj »spodobna« imena. Pravijo, da so lepša in bolj spoštljiva. Verjamem, a prvi dve imeni sta dobila zaničevalni predznak prav zaradi tistih, ki se jim danes hinavsko dobrikajo in bi jim radi vrnili več, kot jim je bilo kadar koli odvzeto.</p>
<p><strong>Morala, sprenevedanje, razvrat in psihiatrija</strong><br />Vse moralno in tisto, kar je bilo nekoč moralno, danes dobiva predznak nemoralnega. Kulturni marksizem nas uničuje s trkanjem na našo vest. Medtem ko kradejo, jim ne smemo reči tatovi, ko pijančujejo, jim ne smemo reči pijanci, prešuštniki so se nekoč skrivali, ker je bila to sramota in greh, danes to počnejo s ponosom. Desnica ni imuna na vse te pojave, a do njih je treba obdržati ustrezen odnos. To je poanta. Ko postaneš ponosen na svojo deviantnost, ti to res ne more biti v ponos. Ne v normalnem svetu.</p>
<p>Pretvarjamo se, da smo moralna družba, ker v trafikah ne smejo biti na vidnih mestih revije z naslovnicami, na katerih se vidijo ženske prsi. Filme, kjer je mogoče videti erotični poljub moškega in ženske označujemo kot neprimerne za otroke nižjih starosti in podobno. Potem pa gledamo parade ponosa z razgaljenimi multispolniki, oblečenimi v oblačila BDSM, in debilna poziranja, kar naj bi nadomestilo erotičnost. Na vse to pa vozijo otroke. In to te iste otroke, ki ne smejo videti naslovnice revije ali filma. Dvakrat bolno.</p>
<p>Homoseksualni so pogosti obiskovalci psihiatrov. Če to javno poveš, jih stigmatiziraš, čeprav je psihiater prav tako zdravnik kot internist. V teh krogih je znano, da so v današnjem času homoseksualci še posebej promiskuitetna struktura in živijo v turbulentnih okoljih. Ti zahtevajo pravico do posvojitev otrok. V Sloveniji temu še vedno ne znamo enotno in odločno reči ne. Pravzaprav del politike, ki je trenutno na oblasti, tega noče narediti. Večina volivcev se je do tega jasno opredelila na dveh referendumih.</p>
<p>Vse to kljub temu, da iz Združenih držav Amerike prihajajo zaskrbljujoče vesti. Tam so nekaj let pred nami in že čutijo posledice. Večina odraščajočih v istospolnih družinah tudi v odrasli dobi išče svojo identiteto. Ja, tudi pri psihiatrih jo iščejo. Nekateri pa gredo na strelski pohod. Travma je hudič, travma s podporo je še večji hudič.</p>
<p>Davorin Kopše</p>
